Hrvaška (uradno ime: Republika Hrvaška) je evropska država, geografsko se nahaja na prehodu med srednjo in jugovzhodno Evropo. Hrvaška meji na severu z Madžarsko in Slovenijo na vzhodu s Srbijo, na jugu in vzhodu z Bosno in Hercegovino ter Črno goro. Z Italijo je meja na morju. V hrvaški zgodovini so najpomembnejši kulturni vplivi prišli iz Srednje Evrope in kulture Sredozemlja.

Po podatkih popisa iz leta 2001 je Hrvaška imela 4.437.460 prebivalcev. Hrvati predstavljajo 89,6% prebivalstva, največja nacionalna manjšina so Srbi, ki predstavljajo 4,5% prebivalstva, medtem ko je vseh ostalih etničnih manjšin manj kot 0,5% prebivalstva. Kopenska površina je 56.542 km² in površina teritorialnega morja je 31.067 km², ki Hrvaško uvršča med srednje velike evropske države. Glavno mesto je Zagreb, ki je gospodarsko, kulturno in politično središče države.

Glede na politične organizacije je Hrvaška parlamentarna demokracija. Članica Združenih narodov je od dne 22. Maja 1992. Hrvaška je članica Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini, Organizacije Severnoatlantske pogodbe. Od leta 2004. je kandidatka za pristop k Evropski uniji in proces za dostop države do EU se bliža h koncu.

Zavetnik hrvaškega naroda je sveti josip.

Kamena doba

Na ozemlju Hrvaške so odkrili 50 lokacij človeka iz kamene dobe. V jami Šandalja I v bližini Pule so našli najstarejše predmete, narejene z roko na tleh Hrvaške. Narejeni so iz kamna z luščenjem in obdelovanjem. Najpomembnejše odkritje je našel Dragutin Gorjanović Kramberger 1899. leta v jami na  Husnjakovem hribu v bližini Krapine, kjer je našel ostanke neandertalca in njegovih orodij. Nahajališča neandertalcev je eden od najpomembnejših v Evropi. Živel je približno 130 tisoč let pred Kristusom.

Ljudje pozne kamene dobe so na hrvaškem živeli v rodovitnih dolinah rek in ob Jadranskem morju. Glede na najpomembnejša mestih na območju ločimo štiri kulture. Starčevaška kultura se razprostira na severnem dele Hrvaške, nosilci so kmetje in pastirji, ki so živeli v hišah na kolih in izdelovali keramik, ki so jo barvali rdeče barve. Sopotska kultura se je razširila v Slavoniji. Danilska kultura je obsegala vzdolž obale Jadranskega morja. Hvarska kultura je obsegala južne dalmatinske otoke. Danilska in Hvarska kulture pripadata impresso lončarstvu, ki je značilno rdečkasto rjavo okrašena z odtisi školjk, morskih polžev in z zarezami, ki nastanejo z ostrimi predmeti.
Kovinska doba
Vučedolska golobica

Na prelomu mlajše kamene dobe v kovinsko se je na Srijemu in Slavoniji raztezala Vučedolska kultura. Na območju v bližini reke Donave so bile najdene, pravokotne hiše, orožje iz poliranega kamna in kalupov za vlivanje bakrenih sekir. Vidne so najdbe posode v obliki ptic, znanih kot vučedolske golobice. Najpomembnejša od zgodnje bronaste dobe na tleh celinske Hrvaške je Vinkovaška kultura, ter na tleh južne hrvaške cetinska kulture. Obe, na različne načine in v različnem obsegu nadaljujeta tradiciojoe vučedolske kulture. Druge pomembne najdbe so Nezakcij v Istri, Spodnja Dolina na Save in Ripač. V pozni bronasti dobi se je razširila severno hrvaška kultura žarnih grobišč, ​​ki se imenuje po glinenih loncih, v katerih je naložen pepel pokojnika, z nahajališči v bližini Virovitice, Zagrebu in Veliki Gorici.

V železni dobi so se je pojavili prvi znani ljudje na tleh Hrvaške. Keltski narodi so se pojavili v četrtem stoletju pred Kristusom, in so živeli na območju severno od Save in Kolpe. Ti so s seboj prinesli lončarsko vreteno in umetnost kovanja denarja. Od keltskih plemen na Panonskih tleh je treba omeniti Scordiske in Tavriske. Iliri so živeli na območju južno od Save in najpomembnejši narodi so bili Histri, Liburni, Japodi, Delmati in Ardijejci. Zgradili so kamnite utrdbe, imenovane ruševine. Prebivalci obalnih območij so bili znani po ladjedelništvu in pomorski umetnosti. Znani po gradnji ladij in piratstv so bili Liburni. Majhne in hitre ladje, s katerimi so pluli so se imenovale Lembi. Rimljani so gradili svoje vojne ladje po liburnskem vzorcu, ki se imenujejo liburni.