Hrvaška (služben naziv: Republika Hrvaška) je evropska država, zemljepisno vmeščena na prehodu iz Srednje v jugovzhodno Evropo. Hrvaška meji na severu s Slovenijo in Madžarsko, na vzhodu s Srbijo, na jugu in vzhodu s Bosno in Hercegovino in Črno Goro. Z Italijo ima morsko mejo. Potekom hrvaško zgodovino so najpomembnejši kulturološki vplivi prihajali iz srednjeevropskega in sredozemskega kulturnega kroga.

Naproti popisu iz 2001. leta Hrvaška ima 4.437.460 rezidentov. Hrvati/Hrvati tvorijo 89,6% prebivalstva, a najpomembnejša narodna manjšina so Srbi ki tvorijo 4,5% prebivalstva, medtem ko vsaka od ostalih narodnih manjšin tvori mali od 0,5% prebivalstva. Kopenska površina predstavlja 56.542 km², a površina teritorialnega morja 31.067 km² kaj Hrvaško uvršča med srednje velike evropske dežele. Glaven mesto je Zagreb ki je gospodarsko, kulturno in politično središče dežele.

Naproti političnem ustroju Hrvaška je parlamentarna demokracija. Članica je Združenih narodov od 22. maja 1992. je Hrvaška članica Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Srednjeevropskega pogodbe o svobodni trgovini, Organizacije Severnoatlanske pogodbe. Od 2004 je kandidat za vpis v Evropsko unijo, a proces dostopa dežele Uniji se bliža h koncu.

Svetnik zaščitnik hrvaškega naroda je sveti Josip.

Kamena doba

Na prostoru Hrvaško je odkrilo okoli petdeset nahajališč človeka kamene dobe. V pečini Šandalja I. v bližini Pule so najdeni najstarejši predmeti oblikovani z roko na tleh Hrvaško. Izdelajo so od kamna, a obdelani s krušenjem. Najvažnejše nahajališče je odkril Dragutin Gorjanović Kramberger 1899. leta v votlini na hribu Hušnjak hribu konec Krapino kje je našel počitke neandertalskega človeka in njegovega orodja. Nahajališča krapinskega pračloveka eno je od najvažnejših v Evropi. Živel je okoli 130 tisočih let pred Kristusom.

Ljudje mlašega kamene dobe na prostoru Hrvaško so živeli v plodnih nižinah reka in s #Jadranski morje. Naproti prostoru najvažnejših nahajališča razlikujemo štiri kulture. Starčevaška kultura se razprostirali delom severne Hrvaške, a nosilci so poljedelci in stočarov ki so živeli v jamah/jamih in proizvajali keramika katero so barvali rdečo barvo. Sopotska kultura razprostirala se na prostoru Slavonijo. Danilska kultura se #razprostirati s obale Jadrana. Hvarska kultura se je razprostirala do južnih dalmatinskih otokov. Danilska in Hvarska kultura pripadata krogu impresso keramike katera se odlikuje s posodami rdeče rjave barve okrašenimi z odtisi školjk, morskimi polži in vejicam naredi ostrimi predmetom.
Kovinsko doba
Vučedolska golobica

Na prehodu iz mlaše kamene v kovinsko dobo se je na prostoru Srijema in Slavonije razprostirala Vučedolska kultura. Na prostoru konec Donave najdejo so hiše pravokotnega oblike, orožje od glajenega kamna te kalupi za vlivanje bakrenih sekir. Vidna je najdba posode v obliki ptice poznan pod nazivom Vučedolska golobica. Najvažnejša kultura zgodnjega bronastega dobe na tleh kontinentalne Hrvaško je vinkovačka kultura, a na tleh @južan Hrvaško cetinska kultura. Obe od njih, na različen način in v različnem obsegu nadaljujeta tradicijo vučedolske kulture. Ostala važnejša nahajališča so Nezakcij v Istri, Spodnja Dolina na Savi in Ripač na Uni. V kasnem bronastem dobi razširila se severno Hrvaško kultur polja s žarami, imenuje naproti glinenih posodah v katero se polagal pepel pokojnika, s nahajališči konec Virovitice, Zagreba in Velike Gorice.

V železnem dobi pojavili so se prvi poznani narodi na hrvaškem tleh. Keltski narodi pojavili so se v IV. stoletju pred Kristusa, a živeli so na ozemlju severno od Save in Kupe. S sabo so prinesli lončarsko vreteno in znanje kovanja denarja. Od keltskih plemen na panonskih tleh moramo omeniti Skordiske in Tauriske. Iliri so živeli na prostoru južno od Save, a najvažnejši narodi so Histri, Liburni, Japodi, Delmati in Ardijejaci. Oni so gradili kamne učvrstijo katere se imenujejo gradine. Rezidenti obale so bili poznani po ladjedelskem in pomorskem znanju. Poznani po gradnji ladij in gusarjenju bili so Liburni. Male in urne ladje katerim so pluli imenovale so se lembi. Rimljani so po liburnskem vzoru izdelovali lastne vojne ladje katere so se imenovale liburne.