\renewcommand{\topfraction}{0.85}
\renewcommand{\textfraction}{0.1}
\renewcommand{\floatpagefraction}{0.75}
Razdelek obsega pravila prenosa iz delujočega sistema Guat. Zapisana so v formatu, ki ga uporablja Apertium in temelji na jeziku XML. Za lažje razumevanje je zapis pravil nekoliko prirejen (oznake so poslovenjene). Prikazana so pravila prenosa\index{prenos} za jezikovni par slovenščina\index{slovenščina}-srbščina\index{srbščina}, smer SL --> SR. Tako oblikovana pravila uporablja modul za strukturni prenos, ki poleg pravil uporablja še dvojezični slovar. Opis formata pravil in opisi uporabe značk so predstavljeni v Razdelku \ref{section:apertiumovformatpravil}.
\begin{figure}[h]
\footnotesize
\begin{quote}
\begin{verbatim}
\end{verbatim}
\end{quote}
\normalsize
\caption{\small Pravilo: prazno pravilo za samostalnik. To pravilo prebere samostalnik in ga izpiše na svoj izhod, torej ne opravi nobene spremembe.}
\label{fig:priloga1pravilo0}
\end{figure}
Na Sliki \ref{fig:priloga1pravilo0} je prikazano prazno pravilo, namenjeno prikazu uporabe pravil. Pravilo le prebere samostalnik in ga ponovno izpiše.
\begin{figure}[!htb]
\footnotesize
\begin{quote}
\begin{verbatim}
\end{verbatim}
\end{quote}
\normalsize
\caption{\small Pravilo: ujemanje pridevnika in samostalnika v sklonu, spolu in številu; pridevniku pripišemo iste kategorije, kot jih ima samostalnik.}
\label{fig:priloga1pravilo1}
\end{figure}
Na Sliki \ref{fig:priloga1pravilo1} je prikazano pravilo ujemanja pridevnika in samostalnika v sklonu, spolu in številu. Pridevniku pripišemo iste kategorije, kot jih ima samostalnik. V komentarju je zapisan primer uporabe. Pravilo je predvsem uporabno pri napačnih izbirah modula za razdvoumljanje. Pri sistemih z več možnimi kandidati za prevod olajšamo delo sistema za izbiro najboljšega prevoda (Ranker).
Na Sliki \ref{fig:priloga1pravilo2} je prikazano pravilo ujemanja dveh pridevnikov in samostalnika v sklonu, spolu in številu. Pridevnikoma pripišemo iste kategorije, kot jih ima samostalnik. V komentarju je zapisan primer uporabe.
\begin{figure}[!htb]
\footnotesize
\begin{quote}
\begin{verbatim}
\end{verbatim}
\end{quote}
\normalsize
\caption{\small Pravilo: ujemanje dveh pridevnikov in samostalnika v sklonu, spolu in številu; pridevnikoma pripišemo iste kategorije, kot jih ima samostalnik.}
\label{fig:priloga1pravilo2}
\end{figure}
Na Sliki \ref{fig:priloga1pravilo3} je prikazano pravilo ujemanja zaimka in samostalnika v sklonu, spolu in številu; zaimku pripišemo iste kategorije, kot jih ima samostalnik. Primer uporablja makro \emph{f\_concord2}, ki poskrbi za ujemanje spola in števila dveh leksikalnih enot, pomembnejša pa je druga enota. Samo pravilo poskrbi še za ujemanje sklona. V komentarju je zapisan primer uporabe.
\begin{figure}[!htb]
\footnotesize
\begin{quote}
\begin{verbatim}
\end{verbatim}
\end{quote}
\normalsize
\caption{\small Pravilo: ujemanje zaimka in samostalnika v sklonu, spolu in številu; zaimku pripišemo iste kategorije, kot jih ima samostalnik. Primer uporablja makro \emph{f\_concord2}.}
\label{fig:priloga1pravilo3}
\end{figure}
Na Sliki \ref{fig:priloga1pravilo5} je prikazano pravilo ujemanja zaimka, pridevnika in samostalnika v sklonu, spolu in številu; zaimku in pridevniku pripišemo iste kategorije, kot jih ima samostalnik. V komentarju je zapisan primer uporabe.
\begin{figure}[!htb]
\footnotesize
\begin{quote}
\begin{verbatim}
\end{verbatim}
\end{quote}
\normalsize
\caption{\small Pravilo: ujemanje samostalnika in navadnega glagola v spolu in številu; glagolu pripišemo iste kategorije, kot jih ima samostalnik. V komentarju je zapisan primer uporabe.}
\label{fig:priloga1pravilo5}
\end{figure}
Na Sliki \ref{fig:priloga1pravilo6} je prikazano pravilo za prenos delov povedi, ki tvorijo prihodnjik. V slovenščini tvorimo prihodnjik s pomožnim glagolom \emph{biti} v prihodnjiku in deležnikom na \emph{-l}; v srbščini pa s pomožnim glagolom \emph{hteti} in nedoločno obliko glagola. Sistem zaradi poenostavitve namesto deležnika na \emph{-l} označi glagol v slovenščini kot navaden glagol v pretekliku, pravilo pa poišče poljubno obliko glagola in jo spremeni v nedoločnik. Lema pomožnega glagola \emph{biti} se prevede v lemo pomožnega glagola \emph{hteti}, čas pa se spremeni v sedanjik. V komentarju je zapisan primer uporabe.
\begin{figure}[!htb]
\footnotesize
\begin{quote}
\begin{verbatim}
\end{verbatim}
\end{quote}
\normalsize
\caption{\small Pravilo: pravilo za prenos delov povedi, ki tvorijo prihodnjik. Pomožni glagol sledi glavnemu.}
\label{fig:priloga1pravilo6}
\end{figure}
Na Sliki \ref{fig:priloga1pravilo61} je prikazano pravilo za prenos delov povedi, ki tvorijo prihodnjik. V slovenščini tvorimo prihodnjik s pomožnim glagolom \emph{biti} v prihodnjiku in deležnikom na \emph{-l}; v srbščini pa s pomožnim glagolom \emph{hteti} in nedoločno obliko glagola. Pravilo ima samo zamenjan vrstni red leksikalnih enot s pravilom na Sliki \ref{fig:priloga1pravilo6}. Sistem zaradi poenostavitve namesto deležnika na \emph{-l} označi glagol v slovenščini kot navaden glagol v pretekliku, pravilo pa poišče poljubno obliko glagola in jo spremeni v nedoločnik. Lema pomožnega glagola \emph{biti} se prevede v lemo pomožnega glagola \emph{hteti}, čas pa se spremeni v sedanjik. V komentarju je zapisan primer uporabe.
\begin{figure}[!htb]
\footnotesize
\begin{quote}
\begin{verbatim}
\end{verbatim}
\end{quote}
\normalsize
\caption{\small Pravilo: pravilo za prenos delov povedi, ki tvorijo prihodnjik. Pomožni glagol je pred glavnemim.}
\label{fig:priloga1pravilo61}
\end{figure}
Na Sliki \ref{fig:priloga1pravilo8} je prikazano pravilo za prenos nedoločnika. Nedoločnik iz slovenščine v srbščino prevedemo kot členek \emph{da}, ki mu sledi glagol v sedanjiku. Pravilo prevede vzorec navadnega glagola v poljubni obliki, ki mu sledi glagol v nedoločniku, v členek \emph{da}, ki mu sledi glagol v istem času, kot je prvi glagol iz izvornega dela -- slovenščine. V komentarju je zapisan primer uporabe.
\begin{figure}[!htb]
\footnotesize
\begin{quote}
\begin{verbatim}
\end{verbatim}
\end{quote}
\normalsize
\caption{\small Pravilo: nedoločnik.}
\label{fig:priloga1pravilo8}
\end{figure}
Na Sliki \ref{fig:priloga1pravilo7} je prikazano pravilo za prenos delov povedi, ki so sestavljene iz refleksivnega glagola v prihodnjiku (sistem se naslanja na povratni svojilni zaimek). V slovenščini tvorimo prihodnjik s pomožnim glagolom \emph{biti} v prihodnjiku in deležnikom na \emph{-l}; v srbščini pa s pomožnim glagolom \emph{hteti} in nedoločno obliko glagola.
Sistem zaradi poenostavitve namesto deležnika na \emph{-l} označi glagol v slovenščini kot navadni glagol v pretekliku, pravilo pa poišče poljubno obliko glagola in jo spremeni v nedoločnik. Lema pomožnega glagola \emph{biti} se prevede v lemo pomožnega glagola \emph{hteti}, čas pa se spremeni v sedanjik. Svojilni zaimek se ne spreminja. V komentarju je zapisan primer uporabe.
\begin{figure}[!htb]
\footnotesize
\begin{quote}
\begin{verbatim}
\end{verbatim}
\end{quote}
\normalsize
\caption{\small Pravilo: druga oblika prihodnjika.}
\label{fig:priloga1pravilo7}
\end{figure}
\pagebreak
\begin{figure}[!h]
\footnotesize
\begin{quote}
\begin{verbatim}
\end{verbatim}
\end{quote}
\normalsize
\caption{\small Pravilo: ujemanje zaimka, pridevnika in samostalnika v sklonu, spolu in številu; zaimku in pridevniku pripišemo iste kategorije, kot jih ima samostalnik.}
\label{fig:priloga1pravilo4}
\end{figure}
\pagebreak
Na Sliki \ref{fig:priloga1pravilo4} je prikazano pravilo ujemanja zaimka, pridevnika in samostalnika v sklonu, spolu in številu; zaimku in pridevniku pripišemo iste kategorije, kot jih ima samostalnik. Primer uporablja makro \emph{f\_concord3}, ki poskrbi za ujemanje spola in števila treh leksikalnih enot; pomembnejša je prva enota, sledi druga. Samo pravilo poskrbi še za ujemanje sklona. V komentarju je zapisan primer uporabe.