Hrvaška (uradni naziv: Republika Hrvaška) je evropska država, zemljepisno umeščena na prehodu iz srednje v jugovzhodno Evropo. Hrvaška meji na severu s Slovenijo in Madžarsko, na vzhodu s Srbijo, na jugu in vzhodu z Bosno in Hercegovino in Črno Goro. Z Italijo ima morsko mejo. Med hrvaško zgodovino so pomembni kulturološki vplivi prihajali iz srednjoeuropskega in sredozemskega kulturnega kroga.

Naproti popisu iz 2001. leta ima Hrvaška 4.437.460 rezidentov. Hrvati tvorijo 89,6% prebivalstva, a najpomembnejša narodna manjšina so Srbi ki tvorijo 4,5% prebivalstva, medtem ko vsaka od ostalih narodnih manjšin tvori manj kot 0,5% prebivalstva.Kopenska površina predstavlja 56.542 km², a površina teritorialnega morja 31.067 km², kar Hrvaško uvršča med srednje velike evropske dežele. Glavno mesto je Zagreb ki je gospodarsko, kulturno in politično središče dežele.

Po političnem ustroju je Hrvaška parlamentarna demokracija. Je članica združenih narodov od 22. maja 1992. Hrvaška je članica sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, srednjeeuropske pogodbe o svobodni trgovini, Organizacije severno atlantske pogodbe. Od 2004 je kandidat za vpis v evropsko unijo, a proces dostopa dežele Uniji se bliža koncu.

Svetnik zaščitnik hrvaškega naroda je sveti Josip.

Kamena doba

Na prostoru Hrvaške je odkritih okoli petdeset nahajališč človeka iz kamene dobe. V pečini Šandalja I. v bližini Pule so najdeni najstarejši predmeti oblikovani z roko na hrvaških tleh. Izdelani so iz kamna, a obdelani s krušenjem. Pomembno nahajališče je odkril Dragutin Gorjanović Kramberger 1899. leta v votlini na Hušnjakovem hribu pri Krapini kjer je našel ostanke neandertalskega človeka in njegovega orodja. Nahajališče krapinskega pračloveka je eno najpomembnejših v Evropi. Živel je okrog 130 tisoč let pred Kristusom.

Ljudje mlade kamene dobe so na prostoru Hrvaške živeli v plodnih nižinah rek in ob Jadranskem morju. Po prostoru najpomembnejših nahajališč razlikujemo štiri kulture. Starčevaška kultura se je razprostirala na delu severne Hrvaške, a nosilci so poljedelci in živinorejci, ki so živeli v jamah in proizvajali keramiko, ki so jo  katero so barvali v rdečo barvo. Sopotska kultura se je razprostirala na prostoru Slavonije. Danilska kultura se je razprostirala ob obali Jadrana. Hvarska kultura se razprostirala na južnih dalmatinskih otokih. Danilska in Hvarska kultura pripadata krugu impresso keramike, ki se odlikuje po posodah rdeče rjave barve okrašena z  odtiski školjk, morskih polžev in zarez, narejenih z ostrimi predmeti.
Kovinska doba
Vučedolska golobica

Na prehodu iz mlade kamene v kovinsko dobo na prostoru Srijema in Slavonije se je razprostirala Vučedolska kultura. Na prostoru ob Donavi so najdene hiše pravokotne oblika, orožje iz glajenega kamna in kalupi za vlivanje bakrenih sekir. Vidna je najdba posode v obliki ptice poznan pod nazivom Vučedolska golobica. Najpomembnejša kultura zgodnje bronaste dobe na tleh kontinentalne Hrvaške je vinkovačka kultura, a na tleh južne Hrvaške cetinska kultura. Obe na različen način in v različnem obsegu nadaljujeta tradicijo vučedolske kulture. Ostala pomebna nahajališča so Nezakcij v Istri, Spodnja Dolina na Savi in Ripač na Uni. V pozni bronasti dobi se je razširila severna Hrvaška kultura polja z žarami, imenovana po glinenih posodah v katere se je polagal pepel pokojnikov, z nahajališč blizu Virovitice, Zagreba in Velike Gorice.

V željezni dobi so se pojavili prvi poznani narodi na hrvaških tleh. Keltski narodi so se pojavili v IV. stoletju pred Kristusom, a živeli so na ozemlju severno od Save in Kupe. S sabo so prinesli lončarsko voz in znanje o kovanju denarja. Od keltskih plemen na panonskih tleh morao omeniti Skordiske in Tauriske. Iliri so živeli na prostoru južno od Save, a najpomembnejši narodi so Histri, Liburni, Japodi, Delmati in Ardijejci. Oni so gradili kamnite utrdbe, ki se imenujejo gradine. Rezidenti obale so bili poznani po ladjedelskih in pomorskih znanjih. Poznani po gradnji ladij in gusarenju so bili Liburni. Male in urne ladje, ki so plule so se imenovale lembi. Rimljani so po liburnijskem vzoru izdelovali lastne vojne ladje, ki so jih imenovali liburne.